sreda, 18. september 2013
SONCE OGREVA ZEMLJO
Sonce v vesolje oddaja
toploto in svetlobo.
Voda vpije nekoliko več svetlobe in toplote kot zrak, a veliko manj kot prst oz. zemlja.
Sonce segreva vodo na gladini, kar lahko ugotovimo med plavanjem v morju ali jezerih. Plast vode na vrhu je topla, že malce globlje, kamor sežemo z nogami, pa je voda hladna.
Topla voda je vedno pri gladini, ker je lažja in redkejša od hladne.
Temperatura vode z globino pada.
Čeprav Sonce ves čas oddaja enako svetlobo, na Zemlji ni vedno in povsod enako toplo. nekatera področja so vedno topla, druga vedno hladna, ponekod pa se izmenjujejo hladna in topla obdobja.
Razlike pojasnimo tudi s tem, da sončevi žarki pozimi in poleti padajo na površje v različnih smereh.
Poleti padajo sončevi žarki na površino zemlje zelo strmo, pozimi pa bolj položno.
Nekateri zmotno mislijo, da je Zemlja pozimi bolj oddaljena od Sonca in da je zato pri nas bolj mrzlo. To pa ni res.
Sonce pozimi pošilja na Zemljo sončne žarke bolj poševno, zato nimajo takšne moči kot poleti in je zato bolj mrzlo.
Zjutraj in zvečer padajo sončevi žarki na Zemljo bolj poševno, zato je hladneje kot opoldne.
Zemljino površje ni ravno. Sončevi žarki padajo na različno nagnjena tla različno strmo. Posebej vidna je ta razlika v gorah in hribih.
Pobočje, kamor žarki strmo padajo, imenujemo PRISOJE ali PRISOJNA LEGA. To je navadno južno pobočje.
Pobočje, kamor sončevi žarki padajo položno in ga slabše ogrevajo, imenujemo OSOJE ali OSOJNA LEGA. To je navadno severno pobočje hriba.
Na prisojnih pobočjih spomladi prej skopni sneg in ozeleni drevje. ker so prisoje vse leto toplejše, sadimo tja bolj občutljive rastline, npr. vinsko trto.
ZAKAJ PIHA VETER?
Če opazuješ okolico, boš v vetrovnem vremenu opazil gibanje rastlin, odnašanje dima in prahu, premikanje smeti.
Pihanje vetra lahko ugotoviš tudi miže - začutiš ga na koži in v laseh.
Če piha zelo močan veter, ga lahko tudi slišiš, saj tuli in zavija.
Če si v takšnem vetru zunaj, ti otežuje dihanje in gibanje.
Če veter ne piha, lahko začutiš gibanje zraka, ko tečeš ali se voziš s kolesom.
Hitrost vetra lahko določimo z opazovanjem okolice in učinkov vetra.
To je ugotovil že pomorščak BEAUFORT in sestavil lestvico za določanje hitrosti vetra po vzvalovanosti morja.
Podobno lestvico so kasneje sestavili še za opazovanje vetra na kopnem. Obe lestvici se imenujeta po BEAUFORTU.
Kaj je orkan?
ORKAN je neurje z močnim vetrom, ki podira drevje in hiše. Spremljajo ga padavine. V naših krajih se redko pojavlja.
Kaj je veter?
VETER JE ZRAK, KI SE GIBLJE.
Moč vetra je odvisna od hitrosti, s katero piha.
Hitrost vetra merimo z VETROMEROM, smer vetra pa z VETROKAZOM.
VETROMER je naprava, ki meri hitrost vetra.
VETROKAZ je naprava, ki meri smer vetra. Smer vetra določimo po smeri, iz katere piha.
Torej, s katere smeri piha severni veter?
Veter pa ne piha vedno in ni vselej enako močan. Veter začne pihati le,
če zračni pritisk ni povsod enak.
Kaj je ZRAČNI PRITISK?
Zračni pritisk je posledica teže, s katero zrak pritiska na nas.
Največji je pri tleh in se z višino zmanjšuje.
Zračni pritisk imenujemo tudi ZRAČNI TLAK.
Zračni pritisk merimo z BAROMETRI, izražamo pa z MILIBARI (mbar).
NIZEK ZRAČNI PRITISK je, ko barometer kaže 990 mbar ali manj.
VISOK ZRAČNI PRITISK je, ko barometer kaže 1010 mbar ali več.
NIZEK ZRAČNI PRITISK - slabo vreme,
VISOK ZRAČNI PRITISK - lepo vreme.
Veter povzročajo razlike v zračnem tlaku. Veter piha od področij z visokim zračnim pritiskom proti območjem z nizkim zračnim pritiskom. Take vetrove imenujemo LOKALNI VETROVI.
Veter včasih piha zelo hitro in ima veliko moč.
Veter izkoriščamo tudi za zabavo in pri športnih aktivnostih.
Kadar je veter premočan, povzroča škodo. Podira drevesa in poškoduje drevesa, ovira promet, saj upočasnjuje vožnjo ali celo prevrača vozila.
METEOROLOG je človek, ki spremlja, preučuje in napoveduje vreme.
Vpliv vetra na predmete imenujemo ZRAČNI UPOR.
Ta ni odvisen le od hitrosti vetra, ampak
tudi od oblike in velikosti predmeta. Zato imajo naprave, ki izkoriščajo veter, veliko površino.
Če želimo vpliv vetra zmanjšati, poskrbimo za čim manjšo površino, v katero se veter upira.
Kolesarji se zato sklonijo čim nižje nad kolo.
Smučarji počepnejo.
V viharju jadrnice spustijo in zložijo jadra.
Preden sončna svetloba in toplota dosežeta
Zemljo, morata skozi več kot 10 km debelo plast zraka, ki obdaja Zemljo.
Čist zrak svetlobo ne ovira. Pravimo, da jo PREPUŠČA. Svetloba nemoteno doseže tla.
Drugače pa je, če so v zraku PRAŠNI DELCI ali VODNE KAPLJICE.
Zaradi prahu, megle, nizke oblačnosti, dima,...sončni žarki ne dosežejo tal.
Ko je oblačno, je veliko bolj temačno.
Ob izbruhu vulkana se v ozračje dvigne veliko prahu in pepela.
Močan vulkanski izbruh lahko oslabi svetlobo in onemogoči rast rastlin.
ZANIMIVOST
Znanstveniki domnevajo, da so dinozavri izumrli, ker je na Zemljo padel komet. Ob trku se je v ozračje dvignilo toliko prahu, da sončevi žarki niso dosegli tal. Zato so odmrle rastline in dinozavri so ostali brez hrane.
Sonce ogreva le tiste reči, ki vpijajo svetlobo.
Svetlobo najbolj vpijajo TEMNI PREDMETI, manj SVETLI PREDMETI, PROZORNI pa skoraj nič.
Tla so navadno temna, zato vpijajo sončno svetlobo in se segrevajo.
Od segretih tal se segreva tudi zrak. kadar pa so tla hladnejša od zraka (npr. ponoči), pa se zrak ohlaja zaradi nižje temperature tal.
Da je ob sončnem vremenu pri tleh topleje, lahko opazimo na drogovih, po kateri polži plezajo navzgor, kjer je hladneje.
Voda vpije nekoliko več svetlobe in toplote kot zrak, a veliko manj kot prst oz. zemlja.
Sonce segreva vodo na gladini, kar lahko ugotovimo med plavanjem v morju ali jezerih. Plast vode na vrhu je topla, že malce globlje, kamor sežemo z nogami, pa je voda hladna.
Topla voda je vedno pri gladini, ker je lažja in redkejša od hladne.
Temperatura vode z globino pada.
SMER SONČNIH ŽARKOV
Čeprav Sonce ves čas oddaja enako svetlobo, na Zemlji ni vedno in povsod enako toplo. nekatera področja so vedno topla, druga vedno hladna, ponekod pa se izmenjujejo hladna in topla obdobja.
Razlike pojasnimo tudi s tem, da sončevi žarki pozimi in poleti padajo na površje v različnih smereh.
Poleti padajo sončevi žarki na površino zemlje zelo strmo, pozimi pa bolj položno.
Nekateri zmotno mislijo, da je Zemlja pozimi bolj oddaljena od Sonca in da je zato pri nas bolj mrzlo. To pa ni res.
Sonce pozimi pošilja na Zemljo sončne žarke bolj poševno, zato nimajo takšne moči kot poleti in je zato bolj mrzlo.
Zjutraj in zvečer padajo sončevi žarki na Zemljo bolj poševno, zato je hladneje kot opoldne.
Zemljino površje ni ravno. Sončevi žarki padajo na različno nagnjena tla različno strmo. Posebej vidna je ta razlika v gorah in hribih.
Pobočje, kamor žarki strmo padajo, imenujemo PRISOJE ali PRISOJNA LEGA. To je navadno južno pobočje.
Pobočje, kamor sončevi žarki padajo položno in ga slabše ogrevajo, imenujemo OSOJE ali OSOJNA LEGA. To je navadno severno pobočje hriba.
Na prisojnih pobočjih spomladi prej skopni sneg in ozeleni drevje. ker so prisoje vse leto toplejše, sadimo tja bolj občutljive rastline, npr. vinsko trto.
ZAKAJ PIHA VETER?
Če opazuješ okolico, boš v vetrovnem vremenu opazil gibanje rastlin, odnašanje dima in prahu, premikanje smeti.
Pihanje vetra lahko ugotoviš tudi miže - začutiš ga na koži in v laseh.
Če piha zelo močan veter, ga lahko tudi slišiš, saj tuli in zavija.
Če si v takšnem vetru zunaj, ti otežuje dihanje in gibanje.
To je ugotovil že pomorščak BEAUFORT in sestavil lestvico za določanje hitrosti vetra po vzvalovanosti morja.
Podobno lestvico so kasneje sestavili še za opazovanje vetra na kopnem. Obe lestvici se imenujeta po BEAUFORTU.
Kaj je orkan?
ORKAN je neurje z močnim vetrom, ki podira drevje in hiše. Spremljajo ga padavine. V naših krajih se redko pojavlja.
Kaj je veter?
VETER JE ZRAK, KI SE GIBLJE.
Moč vetra je odvisna od hitrosti, s katero piha.
Hitrost vetra merimo z VETROMEROM, smer vetra pa z VETROKAZOM.
 |
| Vetrokaz in vetromer |
VETROMER je naprava, ki meri hitrost vetra.
 |
| Vetromer |
VETROKAZ je naprava, ki meri smer vetra. Smer vetra določimo po smeri, iz katere piha.
Torej, s katere smeri piha severni veter?
 |
| Vetrokaz |
če zračni pritisk ni povsod enak.
Kaj je ZRAČNI PRITISK?
Zračni pritisk je posledica teže, s katero zrak pritiska na nas.
Največji je pri tleh in se z višino zmanjšuje.
Zračni pritisk imenujemo tudi ZRAČNI TLAK.
VISOK ZRAČNI PRITISK je, ko barometer kaže 1010 mbar ali več.
NIZEK ZRAČNI PRITISK - slabo vreme,
VISOK ZRAČNI PRITISK - lepo vreme.
Veter povzročajo razlike v zračnem tlaku. Veter piha od področij z visokim zračnim pritiskom proti območjem z nizkim zračnim pritiskom. Take vetrove imenujemo LOKALNI VETROVI.
Veter včasih piha zelo hitro in ima veliko moč.
Veliko moč vetra izkoriščajo VETRNE ELEKTRARNE. Te nadomeščajo okolju škodljive vire - termoelektrarne, jedrske elektrarne,...
S pomočjo vetra, ki ga ujamemo v jadra jadrnic, prevažamo tovor in ljudi.
Nekoč so v deželah, kjer veter pogosto piha, gradili mline na veter.
Prav gotovo vsi poznate mline na veter, ki so poganjali mlinska
kolesa. Kadar piha veter, se vrtijo krila mlina in s tem poganjajo mlinski
kamen, ki je tik nad drugim, ki miruje. Med kamnoma se zrnje melje v moko. Ti
mlini na veter so stari že nad tisoč let, vendar so sedaj že popolnoma
izginili, ker jih je nadomestila elektrika.
 |
| Letenje z zmaji |
 |
| Letenje s padali |
 |
| Letenje z baloni |
 |
| Jadralno letalstvo |
 |
| Spuščanje papirnatih zmajev |
Kadar je veter premočan, povzroča škodo. Podira drevesa in poškoduje drevesa, ovira promet, saj upočasnjuje vožnjo ali celo prevrača vozila.
METEOROLOG je človek, ki spremlja, preučuje in napoveduje vreme.
Vpliv vetra na predmete imenujemo ZRAČNI UPOR.
Ta ni odvisen le od hitrosti vetra, ampak
tudi od oblike in velikosti predmeta. Zato imajo naprave, ki izkoriščajo veter, veliko površino.
 |
| Jadra pri surfanju |
 |
| Balon |
Če želimo vpliv vetra zmanjšati, poskrbimo za čim manjšo površino, v katero se veter upira.
Kolesarji se zato sklonijo čim nižje nad kolo.
Smučarji počepnejo.
V viharju jadrnice spustijo in zložijo jadra.
Naročite se na:
Objave (Atom)